Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Televizijska mreža CBS je objavila satelitske posnetke podjetja Vantor, ki prikazujejo posledice ameriških letalskih napadov na vojaški kompleks Fort Tiuna v venezuelski prestolnici Caracas. Posnetki razkrivajo obsežno uničenje infrastrukture, vključno z zgradbami, ki spominjajo na skladišča in vojašnice, ter poškodovanimi vozili. Na območju objekta so po napadih opazni gosti stebri črnega dima, kar potrjuje resnost povzročene škode na ključnih točkah kompleksa. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike uspešno izvedle napade in iz države odpeljale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. V odziv na ameriško posredovanje je Maduro predhodno razglasil izredne razmere in odredil namestitev oboroženih sil za zaščito nacionalne suverenosti. Objavljeni vizualni dokazi zdaj potrjujejo neposredni vpliv vojaškega delovanja na strateško pomembne objekte v Venezueli.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so po trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so glavno mesto Caracas pretresle številne eksplozije. Poročila navajajo, da je bil tarča napadov tudi Fuerte Tiuna, največji vojaški kompleks v državi, kjer so po seriji eksplozij izbruhnili obsežni požari. Lokalne priče so poročale o preletih vojaških zrakoplovov in močnem streljanju v okolici strateških objektov. Zajetje Madura predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je operacijo utemeljila kot nujno za stabilnost regije in boj proti trgovini z drogami, medtem ko so iz Venezuele pred tem prihajala opozorila o kršenju suverenosti. Incident je povzročil precejšnjo zmedo v venezuelski vojaški strukturi, saj so poročila o eksplozijah prihajala tudi iz drugih delov države. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi odstranitev Madura lahko privedla do popolnega sesutja obstoječega režima ali dolgotrajnega državljanskega konflikta.

Poročila razkrivajo, da je ameriška operacija za ujetje Nicolása Madura trajala 90 minut in vključevala napade na vojaško infrastrukturo, transportna in komunikacijska središča v Caracasu in severni Venezueli. RT je objavil posnetke posledic ameriškega napada na vojaško bazo Fuerte Tiuna, kjer so posebne enote ZDA ujele Madura.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

Predsednika Venezuele, Nicolása Madura, so po prijetju v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, prepeljali v New York. Tam so ga z vrečo na glavi in vklenjenega izkrcali z letala. V Venezueli so se državljani odzvali različno, nekateri so prijetje slavili, drugi so bili zaskrbljeni. Venezuelski državljani, ki živijo v Monterreyju, so prav tako proslavljali njegovo aretacijo.

Guvernerka New Yorka, Kathy Hochul, je operacijo Donalda Trumpa v Venezueli označila za očiten primer zlorabe moči. Župan New Yorka je stopil v stik z Donaldom Trumpom in izrazil svoje nestrinjanje z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli, ter izrazil dvom o smiselnosti menjave režima. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da sta bila venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova žena v New Yorku obtožena več kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z drogami in posedovanjem orožja.

V glavnem mestu Venezuele, Caracas, so odjeknile silovite eksplozije, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle napad na osrednji vojaški kompleks Fuerte Tiuna. Gre za najpomembnejšo vojaško lokacijo v državi, ki služi kot ključno središče moči in poveljevanja venezuelskih oboroženih sil. Po poročilih je serija eksplozij močno pretresla območje oporišča, ki velja za strateško jedro režima v Caracasu. Napad predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj Fuerte Tiuna ni le vojaška baza, temveč tudi simbol politične in obrambne stabilnosti države. Prizorišče, ki je bilo v preteklosti večkrat središče notranjepolitičnih bojev za oblast, je bilo tokrat tarča zunanjega vojaškega delovanja. Podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu materialne škode za zdaj še niso v celoti potrjene, vendar dogodek močno odmeva v celotni regiji.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po poročanju lokalnih virov so ameriške sile bombardirale več strateških vojaških objektov, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so očividci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji protiletalske obrambe. Eksplozije so odjeknile tudi v bližini letališča La Carlota, od koder se je po napadih vil gost dim. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo vojaške operacije in hkrati naznanil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ZDA začele krepiti svojo prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Trenutno še ni uradnih podatkov o številu žrtev ali obsegu gmotne škode na venezuelski strani.

Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Predsednik Trump je kolumbijskega predsednika Petra posvaril, naj bo previden. Senator Moreno je pozdravil Trumpovo odločitev o zajetju Nicolása Madura. Latinskoameriški predsedniki, ki podpirajo stališče Bele hiše, so proslavili aretacijo in izročitev Madura, medtem ko je italijanska vlada previdna glede ameriškega vojaškega posredovanja.

Po ameriški operaciji v Venezueli, ki je privedla do aretacije Nicolása Madura, je venezuelska opozicija ostala tiho. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA močno vpletene v prihodnost Venezuele. Politični odzivi so mešani, od olajšanja do previdnosti. Nobelova nagrajenka Maria Corina Machado je izrazila veselje in pripravljenost prevzeti oblast, medtem ko španski politik Paco Núñez podpira demokratično tranzicijo. Slavne osebnosti so se odzvale na dogajanje.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

Združene države Amerike so izvedle raketni napad na največji venezuelski vojaški kompleks Fort Tiuna, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Venezuelski zunanji minister je napad označil za dejanje ameriškega imperializma, hkrati pa zatrdil, da je bil poskus agresije neuspešen. Akcija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale že v preteklih tednih zaradi obtožb o načrtovanju napadov na venezuelsko ozemlje. Na vojaško posredovanje so se hitro odzvale zaveznice Venezuele. Kuba je napad ostro obsodila kot teroristično dejanje in kršitev t. i. območja miru v Latinski Ameriki, medtem ko je Iran poudaril nujnost odgovornosti načrtovalcev in izvajalcev te agresije. Kuba je ob tem pozvala mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju za zaustavitev nadaljnjih sovražnosti. Dogodek pomeni uresničitev preteklih opozoril venezuelskega vrha o morebitnem novem oboroženem konfliktu v regiji.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih sobotnih urah pretresle močne eksplozije in detonacije, ki so po navedbah ameriške mreže CBS posledica neposrednih vojaških napadov, ki jih je odredil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Napadi so bili usmerjeni na ključno vojaško infrastrukturo, vključno z glavnim vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna na zahodu mesta in letalsko bazo La Carlota. Prebivalci so poročali o preletih letal, na družbenih omrežjih pa so zaokrožili posnetki ognja in dima iz različnih delov mesta. Operacija predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in režimom Nicolása Madura, ki je pred tem že večkrat opozarjal na ameriške grožnje zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Čeprav podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode še niso v celoti znane, napadi sledijo nizu tajnih operacij in prejšnjih zračnih napadov z brezpilotniki, ki so se zgodili konec prejšnjega leta. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj venezuelske sile ostajajo v stanju visoke pripravljenosti.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, je v zgodnjih jutranjih urah okoli 2. ure po lokalnem času odjeknilo najmanj sedem silovitih eksplozij. Po poročanju tujih tiskovnih agencij in pričevanjih očividcev so eksplozije stresle južni del mesta, kjer se nahaja trdnjava Tiuna, ključni vojaški kompleks v državi, v katerem sta med drugim obrambno ministrstvo in vojaška akademija. Nad mestom so bili opaženi preleti letal, sprožile pa so se tudi sirene za zračni alarm, kar je v prestolnici povzročilo precejšen preplah. Zaradi napadov oziroma eksplozij je v več delih mesta prišlo do izpada električne energije, nad prizorišči pa so se dvigali gosti stebri dima. Dopisniki tujih medijev poročajo, da so bili tresljaji tako močni, da so se tresla okna na stanovanjskih objektih. Čeprav uradne potrditve o vzrokih še ni, nekateri neizključujejo možnosti tujega vojaškega posredovanja ali napada na strateško infrastrukturo režima. Razmere v državi ostajajo napete, saj vojska in oblasti še niso podale uradnega pojasnila o naravi incidentov in morebitnih žrtvah.

Nemški mediji poročajo, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal napad na venezuelsko prestolnico Caracas. V mestu naj bi odjeknilo več eksplozij.